Sodelavci Raziskovalne postaje Nova Gorica gostili projektne partnerje Projekta Mestne zelene površine - Urban Green Belts – UGB

Sodelavci novogoriške Raziskovalne postaje ZRC SAZU so od srede do petka (14‒16.11.2018) v Novi Gorici (Galerija Frnaža in prostori Krajevne skupnosti Nova Gorica) gostili projektne partnerje Projekta Mestne zelene površine - Urban Green Belts – UGB (Interreg CE Project) iz sedmih evropskih držav (poleg Slovenije je v projekt vključena Italija, Madžarska, Avstrija, Poljska, Češka in Hrvaška).

Mednarodno delovno srečanje projektnih partnerjev je potekalo v duhu začrtanih ciljev projekta: projekt UGB spodbuja vzpostavitev trajnostnih sistemov za upravljanje z zelenimi mestnimi površinami s sodelovanjem javnega sektorja z nevladnimi akterji in drugimi zainteresiranimi družbenimi skupinami.

Več o projektu: Življenje v velikih mestih, s parkom ali vrtom v bližini, predstavlja vedno večjo prednost, saj bližina zelenih površin omogoča boljšo kakovost življenja. Urbane zelene površine ne zagotavljajo zgolj rekreativnih površin in prostorov za prostočasne dejavnosti, ampak tudi »zračni filter«, ki zmanjšuje mestni hrup in izboljšuje kakovost mestnega zraka. Če pa urbane zelene površine niso pravilno vzdrževane, se lahko kmalu spremenijo v breme in stalno »bojno polje« med prebivalci in pristojnimi organi, ki površine upravljajo. Zeleni pasovi, ki se pogosto širijo v manjših naseljih znotraj velikih mest, so tudi »pljuča« gosto naseljenih površin, ki lahko zagotovijo različne okoljske, socialne in gospodarske koristi. Za dosego tega pa tradicionalni pristopi odločujočih akterjev niso več dovolj učinkoviti.

Da bi urbane zelene površine lahko trajnostno upravljali tudi v 21. stoletju, sodelavci projekta Mestne zelene površine (UGB) razvijajo orodja in strategije s poudarki na sodelovanju s prebivalci in drugimi odločujočimi akterji. Z izboljšanjem zmogljivosti vseh akterjev, vpletenih v projekt UGB, bo skupno sodelovanje pri upravljanju mestnih zelenih površin postalo bolj učinkovito ter usmerjeno v razvoj integriranega sistema ravnanja z okoljem. To bo spodbudilo večjo biodiverziteto, izboljšalo kakovost zraka, prispevalo k zmanjšanju mestnega hrupa in blažitvi vročinskih valov ter k splošnem izboljšanju kakovosti življenja v mestih.

Pri projektu Urbani zeleni pasovi sodeluje 10 partnerjev iz sedmih držav, ki torej razvijajo inovativne metode in orodja (glede na možnosti uporabe zelene infrastrukture, sodelovanja z mestnimi skupnostmi in koncepti upravljanja na več ravneh) za podporo integriranim modelom za pametno upravljanje mestnih zelenih površin. Da bodo nove rešitve za skupno upravljanje delovale v praksi, pa nove pristope preverjajo v pilotnih akcijah (za Slovenijo v Mariboru). Rešitve bodo zbrane v priročniku, ki bo služil kot vodilo pri reformi upravljanja zelenih površin.

Funkcionalna urbana območja (FUO)

Konkretni cilj projekta UGB je upravljanje nečesa, kar poimenujemo »funkcionalno urbano območje«, ali FUO. FUO je sestavljeno predvsem iz gosto naseljenega mestnega jedra ter okolice (»obrobja« oziroma »zaledja«), ki je močno povezano z jedrom. Razlogi, da se ljudje gibljejo v FUO so večinoma (vendar ne izključno) povezani z dnevnimi migracijami (prihod na delo in izobraževanje), medtem ko je gibanje znotraj FUO bolj povezano s široko paleto kvalitativnih lastnosti.

Ena od najpomembnejših lastnosti FUO je želja po preseganju upravnih meja, ki pri načrtovanju politik planiranja in odločanja predstavljajo edinstveno težavo.

V povezavi z mestnimi zelenimi površinami projekt UGB spodbuja vzpostavitev trajnostnih sistemov za upravljanje z zelenimi mestnimi površinami s spodbujanjem sodelovanja med javnim sektorjem na vseh ravneh, poleg sodelovanja nevladnih akterjev in drugih zainteresiranih družbenih skupin.