Še dve pismi med Badjuro in Tumo

Rudolf Badjura in Henrik Tuma sta si med letoma 1912 in 1932 izmenjala številna pisma, dopise in razglednice posvečene njuni skupni raziskovalni strasti imenoslovju. Badjura se je kot eden prvih piscev slovenskih turističnih vodnikov, kartograf, zbiralec krajevnih imen, ter ljudskih in strokovnih izrazov, smučar in planinec velikokrat zatekel h Henriku Tumi po nasvet ali prošnjo za pregled rokopisa, preden je kateri od njegovih vodičev izšel. Iz svoje bogate knjižnice je Tuma tudi Badjuri večkrat izposojal knjige, posebej tujo periodiko in ostalo literaturo povezano z alpinistiko.

Objavljamo njuno dopisovanje z dne 9. in 12. februarja 1932, kjer Badjura Tumo sprašuje ali je vrnil vse izposojene knjige in hkrati razmišlja ali bi še sodeloval kot pisec pri Planinskem vestniku ter mu v branje pošilja njegovo najnovejše delo Smuško terminologijo (1931), ki jo je kot dopolnjeno izdajo članka iz leta 1921 izdal v samozaložbi. Tuma kmalu odgovori, da obžaluje, da mu Smuške terminologije ni dal pred tiskom v pregled, kajti Tumovo natančno oko je v knjigi opazilo kar nekaj netočnosti, ki so bile predmet Tumove kasnejše recenzije omenjene knjige.