Kaj lahko naredimo, da bi mesta Srednje Evrope postala bolj zelena in primerna za bivanje?
To je bilo glavno vprašanje triletnega projekta Interreg Central Europe, imenovanega Urbani zeleni pasovi (UGB), ki ga je financirala EU.
V tem obdobju smo partnerji projekta pridobili veliko izkušenj (ogledi dobri praks evrposkih mest), medtem ko smo iskali odgovore na to vprašanje, posebej z ogledi dobri praks evropskih mest. Najboljše izmed njih so partnerji iz sedmih držav predstavili na zaključni piknik-konferenci v vili Barabás v Budimpešti na Madžarskem.
"Javno ni od nikogar, ampak je tudi moje", se je glasil odgovor podžupana XII. okrožja Budimpešte, Lajosa Kovácsa. "To je tisto gledišče, ki bi ga morali vsi imeti v mislih, ko obravnavamo pogled na zelene javne površine, saj je to edina možnost, da ohranimo rastline, zasajene na ulicah in v parkih v dobrem stanju." - je dodal.
Vodja projekta »zelene pisarne Hegyvidék«, gospa Zsófia Hamza, je povedala, da so srednjeevropska mesta in regije, sodelujoče v programu, razvile tri različne pristope t.i. funkcionalne urbane sisteme za upravljanje zelenih površin. Salzburg, Zadar in Padova so izdelali natančen register dreves in zgradili podatkovno bazo zelenih površin, vključno z uporabo različnih kazalnikov, medtem ko je Praga poskušala izkoristiti tesno sodelovanje države in lokalne upravne pri organizaciji in razvoju terapevtskega vrta. Maribor je z angažiranjem skupnosti razmišljal o prenovi zelenih površin ob nekdanjem zaporu, medtem ko se je Krakov osredotočil na skupnost, da bi jo vključili v urejanje Krakovskega gozda, ter ostale zdrave zelene površine mesta. XII. okrožje Budimpešte je pripravilo skrbniški program, v katerem so bili domačini vključeni v zasaditev in vzdrževanje javnega prostora.
Rezultati so povzeti v praktičnem priročniku, ki lahko služi kot vodilo tako strokovnjakom teme kot tudi nosilcem odločanja.
Glavni govornik dogodka je bila dr. Andrea Dúll, najbolj znana okoljska psihologinja na Madžarskem, ki preučuje, kako najti ravnotežje med grajenim in naravnim okoljem. Raziskovalka je predstavila pomembnosti in koristne učinke zelenih površin v grajenem okolju, čeprav so običajno ta območja manj razvita z naravnega vidika kot območja, ki so manj prizadeta zaradi človekovih posegov v prostor. Njene besede so poudarile potrebo po skrbi za te »zelene otoke« sredi betonskih in asfaltnih mestnih puščav.
Na ta čudovit dan se je Villa Barabás spremenila v komunikacijsko areno, kjer so bile predstavljene najboljše prakse v upravljanju zelenih površin: kako vključiti ljudi v obnove; kakšne javne zelene površine je vredno razvijati in kakšno vlogo ima GIS pri tem, kako zelene površine vplivajo na naše duševno zdravje in kako smo se lahko meščani vključili v vzdrževanje in izboljšanje zelenih površin.
