Pismo Jakoba Aljaža

Jakob Aljaž je bil od leta 1889 pa vse do smrti 1927 župnik na Dovju. Čeprav si je želel postati profesor klasičnih jezikov, je zaradi skromnih družinskih razmer zaključil študij teologije. Imel je pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva. Na Triglav se je prvič povzpel leta 1887 skupaj s Francem Skumavcem - Šmercem. Prenočila sta v Dežmanovi koči, ki jo je tega leta postavila nacionalistično usmerjena kranjska sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva in jo poimenovala po politiku, arheologu in kustosu ljubljanskega muzeja Dragotinu Dežmanu. Slednje dejstvo je Jakoba Aljaža spodbudilo, da se je odločil Slovencem ohraniti Triglav. Za en goldinar je kupil vrh Triglava in dal nanj postaviti stolp, ki ga je sam načrtoval. 7. avgusta 1895 je bil v petih urah postavljen stolp, ki ga je šest nosačev preneslo do vrha Triglava. Po številnih pravdarskih spopadih z nemškimi organizacijami, češ, da je bila s postavitvijo stolpa uničena podzemna triangulacijska točka, je stolp, pod katerega so zakopali škatlo s pergamentom, ki naj bi služila kot resnična triangulacijska točka, uspelo Aljažu ohraniti in ga je preko cesarskega varstva predal Slovenskemu planinskemu društvu.

Kot planinec je bil Aljaž pobudnik izgradnje številnih planinskih domov, najpomembnejši je zagotovo tisti na Kredarici in v Vratih. Vsestransko je deloval, med drugim je uglasbil pesem Matije Zemljiča Oj, Triglav moj dom! ter poskrbel za prevod najbolj znane božične pesmi Sveta noč iz nemškega jezika, uglasbil je tudi nekaj pesmi Simona Gregorčiča.

V Tumovi zapuščini so shranjena štiri pisma, ki sta si jih izmenjala z dr. Henrikom Tumo, posebej v času, ko je ta intenzivno raziskoval imenoslovje Julijskih Alp. V enem od pisem iz septembra 1926 odgovarja dr. Tumi, ki ga že priletnega (Jakob Aljaž je bil rojen 6. 7. 1845) vabi na planinsko-imenoslovne podvige po vrhovih Julijcev, da je prestar za to. Jakob Aljaž mu raje svetuje imena pastirjev, ki bi mu lahko pomagali pri iskanju poimenovanj posameznih predelov alpskega gorskega sveta.

img_20200608_zht_26.pdf